Adventni koledarčki so bili nekaj noro imenitnega, ko so bili pri nas znanstvena fantastika, meni in bratu pa jih je iz Nemčije prinesla teta.
Zadnja leta so pa na policah že septembra in so postali dobra platforma za brandiranje… vsaka štacuna ma že skoraj svojega, gor pa lepo svoj logo, da se ja fajn usede.
No, sem rekla puncam, da jim jst tega ne bom kupovala.
In so si skupaj s sosedico naredile svoje. Ena za drugo in vse skupaj za tamalo. Cel teden planiranja, ustvarjanja, veselja in zdaj veselega pričakovanja. Še po čokolade so šle s svojim denarjem.
Ni nujno, da je vsak NE zares omejitev, lahko je namig, izziv in spodbuda za nekaj še lepšega, bolj zabavnega, z več vrednosti in vsebine.
Otroci vejo.
Kolk dobr.
Ana
